SOTESKA

Revitalizacija kompleksa dvorca Soteska s širšo krajevno navezavo

Urša Gantar, Maja Horvat, Petra Hribar, Katja Ivić, Andraž Keršič 

Vizualizacija nove ureditve dvorišča dvorca Soteska

V projektu smo obravnavali revitalizacijo celotnega kompleksa dvorca Soteske z okolico : območje gradu Stara soteska, vrtnega paviljona Hudičev turn ter navezavo na panoramsko cesto Ljubljana – Novo mesto. K projektu smo pristopili v dveh fazah. Prva faza je zamišljena kot izvedba z manjšo enkratno investicijo, ki zajema manjše posege, s katerimi bi dosegli ključno spremembo v dojemanju enovitosti kompleksa dvorca. Na območju gradu je predvidena ureditev nekdanjega zunanjega parka, zasaditev in oskrba cvetličnega vrta, postavitev urbane opreme ter ponovna postavitev starega portala, ki je trenutno v Dolenjskem muzeju v Novem mestu na njegovo nekdanjo lokacijo. V gradu so predvidene naslednje spremembe; sanacija vhodnega dela, servisnega volumna, umestitev servisov  v volumen, postavitev razglednega stolpa na mestu  zdaj porušenega stolpa na jugozahodnem delu obzidja. Na območju Stare Soteske se odstranijo drevesa in podrast v bližini razvalin gradu. Zunanja parkovna površina zahodno od Hudičevega turna postane cvetoča ajdova poljana, ki se kosi s ponovno vzpostavitvijo geometrijskih baročnih osi in simetrije. Kot spomin zdaj porušenega severnega obzidja ob Hudičevem turnu se ob cesti zasadi gabrova živa meja. Paviljon ostane namenjen poročnim sprejemom, v prostor pa se postavi primernejša oprema. Opravijo se restavratorska dela fresk v objektu in sanacija sten,  kjer je bila neprimerno napeljana električna napeljava.  Po nastavkih obstoječe osi se  s košnjo in nasutjem uredijo pešpoti,  ki se primerno označijo. Uredijo se parkirni prostori za obiskovalce območja dvorca. 

Shema intervencij v kompleks dvorca v 1. fazi

Shema intervencij v kompleks dvorca v 2. fazi

Obravnava volumna dvorca Soteska

Pri drugi fazi smo se projekta lotili z bolj radikalnim pristopom. Poskušali smo ustvariti kvaliteten javen družabni prostor, dostopen vsem. Na območju gradu se ohranijo posegi iz prve faze, z dodanimi volumni, ki lebdijo na mreži stebrov. Volumni so dvignjeni in v pritlični etaži tvorijo odprt prostor dvorišča z javnim programom.  Volumensko se novi objekt namenoma odmakne in ločuje od že obstoječe strukture gradu. V novem voulmnu se nahajajo prostori klinike estetske kirurgije – sprejemna soba, ambulante, operacijske in rehabilitacijske sobe. Program se naveže na že obstoječ zdraviliški program v Dolenjskih toplicah in omogoča financiranje javnega prostora v pritlični etaži in vzdrževanje ruševine. V obstoječi strukturi gradu se ohrani razgledni stolp, v preostalih stolpih pa zaživi turistični program z devetimi hotelskimi sobami, ki so namenjene  tako kot obiskovalcem estetskega sanatorija, kot tudi drugim turistom (npr. lovski turizem).  Izvede se podkletitev dvorišča z umestitvijo muzejskega programa starinskih avtomobilov, ki se trenutno nahajajo v razstavnem depoju. Program se še razširi , ponuja možnost izposoje ter panoramsko vožnjo s starodobniki po bližnji okolici. Oblikovanje javnega pritličnega prostora omogoči novo tlakovanje, umestitev javnega programa ter urbane opreme. 

Situacija končne ureditve kompleksa dvorca Soteska in Stara Soteska

Tloris ureditve območja dvorca Soteska

Tloris volumna dvorca

Prerez skozi novo ureditev dvorca

Tloris nove restavracije v stavbi današnjega depoja

Prerez nove restavracije v stavbi današnjega depoja

Pogled v notranjost restavracije

Območje gradu Stara Soteska se programsko prav tako poveže z omenjenim programom. Tam je predvideno luksuzno prenočišče, kot tudi informativna razgledna točka za turiste.

Načrti intervencije na območju Stare Soteske

Stara Soteska v jutranji megli

Razstava Spregledani potenciali podeželja

Med junijem in septembrom smo v Občini Dolenjske Toplice v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani izvedli arhitekturno-urbanistično delavnico, na kateri smo skupaj z lokalnimi strokovnjaki in prebivalci Dolenjskih Toplic ter študenti in mentorji iz fakultete iskali nove ideje in rešitve za prostorski in gospodarski razvoj občine.

Na delavnici smo odprli številna vprašanja prostorskega, turističnega, gospodarskega razvoja občine v prihodnosti. Ideje in rezultate, ki so nastali na delavnici, želimo deliti tudi z vami, predvsem pa se veselimo tudi vaših odzivov, predlogov in mnenj.

Vabimo vas, da se nam pridružite na predstavitvi dela na delavnici in tržnici idej, ki bo v sklopu redne sobotne tržnice, 27. septembra 2014, na Sokolskem trgu v Dolenjskih Toplicah.

27. september 2014

9:00 | Galerija Sitarjeva hiša| tiskovna konferenca ob zaključku delavnice

10:00 - 13:00 | Galerija Sitarjeva hiša | otvoritev razstave in javna predstavitev projektov ter izmenjava mnenj, idej izkušenj

Razstava Spregledani potenciali podeželja bo na ogled v Galeriji Sitarjeva hiša do 31. oktobra 2014.

Vabljeni!

#7

UREDITEV SREDIŠČA DOLENJSKIH TOPLIC IN OBLIKOVANJE URBANE OPREME

Skozi analizo kraja in pogovore s strokovjaki in krajani smo izbrali nekaj težišč, ki bodo vodilo pri oblikovanju rešitev:

Volumenska in programska zgostitev središča kraja - poiskati želimo območja, kjer predlagamo zgostitev tako v programskem kot v volumenskem smislu. V programskem smislu v kraju manjkajo centralne dejavnosti, kot so večja trgovina, pekarna, tržnica s pridelki, lekarna, mladinski center ipd., ki jih želimo umestiti v nov volumen, predvidoma na območju med Zdraviliškim trgom in Sušico (danes stoji tam že Pošta). Prav tako se pojavlja izrazita potreba po domu za ostarele, za katerega pa menimo, da ga ni potrebno umeščati izven kraja, kjer so starejši ljudje izolirani od vsakodnevnega dogajanja v kraju, ampak lahko zanj najdemo primerno lokacijo bližje središču kraja. Raziskujemo možnosti za umestitev doma upokojencev na območje sedanjega makadamskega parkirišča za Sokolskim trgom, v okljuku Sušice, na JV robu središča kraja; raziskujemo tudi možnosti za tovrsten program na severu kraja, na stiku med zdraviliškim parkom, večjim parkiriščem, ki priprada zdravilišču in Sušico.

Predlagamo ponovno vzpostavitev ene izmed osi kraja, sprehajalne poti, ki se skozi park ob Balnei, od bazenov, skozi zdraviliški trg zaokroži na Sokolskem trgu in nadaljuje skozi KKC proti sušici. Tako predlagamo rušitev obstoječega paviljona na Zdraviliškem trgu in parkovno ureditev trga, nadomestitev volumna na krajši, vzhodni strani trga z večjim volumnom, ki zaokroži trg in posnema tudi izvorno idejo zdraviliškega trga ter nov, širši most, ki v osi premošča Sušico in postane tudi nov javni prostor nad potokom. Sitarjeva hiša ob mostu postane središče kulinarike topliške doline,  z zunanjim odrom za prireditve in druženje. Os se z novo ureditvijo nadaljuje skozi javni parter KKC-ja in se izteče v novi ureditvi na drugi strani in novi brvi čez Sušico.

Struga Sušice danes razpolavlja kraj na dva dela - z novimi ureditvami želimo, da postane zeleni javni prostor, namenejn vsem, domačinom in obiskovalcem, ki povezuje središče z okoliško pokrajino in hkrati zveže oba bregova kraja. Ob in po pretežno suhem delu struge Sušice želimo speljati sprehajalno pot z lesenimi brvmi, ki bodo omogočile že sedaj nujne povezave med bregovoma. Ohranja se naravna pojavnost struge, uredi se prostore za sedenje in igro. Tako v središče pripeljemo naravo in spontan javni prostor, ki ga lahko uporabljajo tako domačini kot prebivalci.

Raziskujemo tudi možnosti vzpostavitve bojšega omrežja javnega prometa, ukinitev avtomobilskega prometa v delu središča, ki bo omogočena z izgradnjo nove povezovalne ceste, možnosti boljšega povezovanja kraja z zdraviliško dejavnostjo, načine za prezentacijo starega obrambnega zidu okoli cerkve s pred kratkim odkritimi ostaniki obrambnega stolpa, ponovno vzpostavitev podobe prvotnih zdraviliških bazenov, ki se nahajajo neposredno nad izviri termalne vode in so danes predelani in del kompleksa zdravilišča idr.

Predlog ureditve si v maketi lahko do 15. avgusta ogledate v galeriji KKC Dolenjske Toplice.

#6

UREDITEV NOVE POVEZOVALNE CESTE Z MOSTOM ČEZ SUŠICO IN KROŽIŠČEM

Naloga se ukvarja s preučevanjem možnosti za izgranjo obvoznice, ki bo razbremenila promet skozi središče kraja Dolenjske Toplice. Pri tem se osredotočamo na rešitve, ki minimalno posegajo v območje zgodovinskega parka z bogatim rekreacijskim potencialom, ki je bil nekoč pomemben del toplic, danes pa je slabo vzdrževan, skozenj je načrtovana povezovalna cesta. Ukvarjamo se s preveritvami in iskanjem rešitve za obvoznico, ki bi bila najbolj ustrezna oz. upoštevala vse pogoje, tako zgodovinske meje parka, varnost otrok (bližina šole), želje investitorja... Naše raziskave in začetni predlogi so izhajali iz občinskega prostorskega načrta. Trasa obvoznice na tem načrtu poteka po že obstoječi cesti. Zaradi prevelike in preobsežne investicije prvotne variante, smo preverili še druge predhodno predlagane trase. Pridobili smo predloge za 9 različnih možnih tras obvoznice med katerimi je tudi trenutno sprejeta varianta. Ta predstavlja sicer finančno najmanjši zalogaj, a ne upošteva zgodovinskih meja parka in tako vanj grobo posega s čimer uničuje bogato naravno dediščino več kot 100 let starega gozdnega parka, ki predstavlja zeleno oazo neposredno ob mestnem središču.

Po izčrpnem preučevanju variant in debati smo se odločili poiskati boljšo rešitev, ki bi upoštevala zgodovinsko mejo parka, obenem pa bi zadostila tudi vsem ostalim pogojem vključno z čim manjšim stroškom investicije. Trenutna iz naše strani predlagana trasa poteka ob zahodnem robu parkirišča term in se nato dviga z viaduktom, ki sledi gozdni meji parka, do novega krožišča, ki bi bil situiran nižje od obstoječe ceste, ki bi se spremenila v zasebni dovoz do osnovne šole, s čimer bi obvoznico fizično odmaknili od šole kar bi zagotovilo varnost otrok. Vse obstoječe in nove prometnice bile bi priključene na krožišče. Ta rešitev v veliki meri izpolnjuje vse pogoje in zdi nam se da se izgradnja viadukta, ob primerni izvedbi ne pomeni nujno nekaj slabega, temveč lahko postane nova atrakcija Dolenjskih Toplic, ki bi ponujala novo veduto na kraj.

#5

SPANJE V NARAVI 

(MALA TURISTIČNA INFRASTRUKTURA NA STIKU Z ZELENIM ZALEDJEM DOLENJSKIH TOPLIC)

Na zemljišču na SV nad Dolenjskimi Toplicami raziskujemo možnosti za preproste bivalne enote, ki bodo služile kot prenočišča za obiskovalce, ki si želijo nekaj dni preživeti v miru, v stiku z naravo in pokrajino. Pri tem se osredotočamo na preproste lesene konstrukcije, ki izvirajo iz v prostoru že obstoječih oblik in se odzivajo na značilnosti terena, osvetlitve, naravnega konteksta (gozd, travnik, jasa, gozdni rob, razgled, senca). Enote bomo zasnovali tako, da bodo omogočale bivanje na minimalnem prostoru, brez bistvenih posegov v topografijo ali druge značilnosti krajine, njihova izdelava bo preprosta in bo temeljila na naravnih materialih in energetskih virih. Posamične enote se bo dalo aplicirati tudi na druge prostore v Dolenjskih Toplicah z namenom raziskovanja možnosti spanja v naravi tudi ob Krki, v bližini Baze 20 in drugje.

Makete primerov in pristopov k različnim bivalnim enotam glede na lokacijo in naravni kontekst si lahko do 15. avgusta ogledate v galeriji KKC Dolenjske Toplice.

#4

KOMPLEKS DVORCA SOTESKA: OBMOČJE GRADU SOTESKA IN PREZENTACIJA RUŠEVIN STARE SOTESKE

Problematike prostora kompleksa dvorca Soteska in njenega bližjega območja smo se lotili v dveh fazah – prva zajema minimalne posege v ruševine, ki so mogoči postopno in z manjšimi sredstvi, druga pa zajema celostno ureditev območja.

Pristop 1

V zasnovi cestne infrastrukture smo se oprli na že obstoječo, ki bi jo primerno uredili in, v primeru da je to potrebno, tudi nadgradili. Ohranili smo vse cestne poti, ki med seboj povežejo pomembne dele Soteske: cerkev sv. Erazma z mrliško vežico, dvorec Soteska s Hudičevim turnom in ruševine Stare Soteske. Zamislili smo si tudi izčiščenje nabrežja reke Krke in oblikovali nastavke infrastrukture za razvoj turizma na njej.

Na področju Hudičevega turna bi vzpostavili povezavo na preteklo obliko vrtu pred samim paviljonom, ki bi s pomočjo košnje ponovno zavzel geometrijsko obliko iz baročnih časov. Severni del obzidja, ki je bil porušen v času razširitve ceste, bi nadomestile z nižjo zasaditvijo tekom le-te.

Kar se tiče gradu in okoliških objektov, bi znotraj samih ruševin postavili lahko, začasno konstrukcijo v gabaritih nekdanjega gradu, ki bi programsko ponujala možnosti razgledne ploščadi, razširitve površin razstavnega depoja, gledališča na prostem in poročnih sprejemov, ki bi potekali v navezavi z obredi v Hudičevem turnu.

Pristop 2

Pri celostni podobi območja Soteska smo se še bolj osredotočili na povezovanje posameznih delov območja med seboj, kar je privedlo do vpeljave nove cestne infrastrukture, ki območje zaobjame in ga s tem bolje poveže. Zamislili smo si dve obvoznici – prva bi potekala severno od dvorca Soteska, kjer bi se zasnovali tudi avtobusna postaja in obračališče, ki bi se navezala tudi na kompleks cerkve sv. Erazma z mrliško vežico. Druga obvoznica bi pa potekla na južnem bregu Krke, ki smo si jo zamislili v dveh različnih rešitvah - pri prvi uporabimo že obstoječo gozdno pot, ki se pri ruševinah Stare Soteske preko mosta poveže s severno obvoznico. Pri drugi rešitvi, pa pot speljemo skozi trenutna poslopja žage, katere dejavnost, v primeru, da je to mogoče, prestavimo drugam, in na njenem mestu osnujemo vstopno točko celotnega območja. Z razvojem mreže pešpoti, ki bi povezovale celotno območje bi ustvarile možnost doživljanja prostora na bolj aktiven način.

V drugi fazi bi nadgradili tudi ureditev nabrežja reke Krke, kjer bi uporabile obstoječi stavbi elektrarne in nekdanje pivovarne za spremljajoč program gradu. Znotraj ruševin gradu bi se dodala stalna konstrukcija, ki bi služila kot prostori hotela, ki bi izkoristil in promoviral naravne danosti okolice – lov, ribolov, gorsko kolesarstvo, splavarstvo, pohodništvo in ostale oblike aktivnega turizma. V objekt, kjer se trenutno nahaja razstavni depo, bi vstavile gostilno z možnostjo poročnih sprejemov. Program bara Turn bi prestavile v nekdanjo pivovarno in trenutni volumen porušili.

Pri svojih zasnovah smo želeli do ruševin pristopiti s spoštovanjem, in jih z oblikovanjem prostora po principih, ki so že veljali nekoč, obuditi in jih tako predstaviti širši javnosti.

#3

RAZVOJ TIPOLOGIJ ZA VINOGRADNIŠKI TURIZEM

Turizem v zidanicah ponuja kulturno pestrost in raznolikost vinogradniškega sveta. Vinogradniška pokrajina z zidanicami in hrami je posebnost tega območja ter ključna priložnost za razvoj turizma. Ker se zidanic ne uporablja vsak dan, bi bila to edinstvena priložnost, da se preuredi program in ustvari novo ponudbo za turiste. Menimo, da bi to dalo kraju dodatno vrednost. V tujini, pa tudi že ponekod po Sloveniji, se uspešno izvaja tudi aktivni turizem, kjer obiskovalci sodelujejo pri običajih, navadah, opravilih domačinov. So v tesnem stiku z okoljem, v katerega pridejo na počitnice ali oddih. Zanimiv primer so vsakoletna nabiranja mandarin v dolini Neretve. Znano je, da so ljudje za tako izkušnjo pripravljeni tudi plačati.

Zidanica je po našem mnenju pomembna arhitekturna zapuščina in je posebnost tega območja. V tednu, ki smo ga preživeli v Dolenjskih toplicah, je naša skupina študentk spoznavala tradicijo zidanic. Povezovale smo se z lokalnimi vinogradniki in analizirale tradicionalno zidanico. Te analize so nam pomagale pri razvoju in preureditvi programa za možno turistično ponudbo.

Pri zasnovi nove tipologije smo se osredotočale na ohranjanje določenih obstoječih značilnosti. Da se obdržijo določene oblike, gabariti, da se ohranja avtohtonost in pristnost. Zato bi tudi vinogradniki, ki bi se odločili za oddajanje zidanic, morali imeti podobno vizijo. Menimo, da bi taka turistična ponudba pritegnila ljudi, ki iščejo neko avtohtonost, pristnost, stik z naravo, mir... Ker pa taka oblika turizma pritegne zelo specifično skupino ljudi, ne pričakujemo, da bi se razvila v turizem namenjen množicam.

Program za vinogradniški turizem delimo v našem primeru na dva tipa: aktivno participacijski (obiskovalec je del procesa obdelave vinograda in pridelave vina, se izobražuje, ima stik s pristnim, domačim, tradicionalnim,...) in rekreativno meditativni (obiskovalec biva v zidanici med vinogradi, se udejstvuje aktivnosti po celotnem območju občine...). V prvem primeru kletni prostor služi prvotnemu namenu, to je pridelavi in shranjevanju vina, orodij ... V drugem se prilagodi potrebam rekreativno meditacijskega turizma (npr. družabni prostor, delovni prostor ipd.) Podstrešni del je načeloma v obeh primerih namenjen spanju. Dodatne mini enote po potrebah obeh tipov zidanic (npr. servisni del, shramba, dodatni spalni del, dodatni družabni prostor, dnevni del, shramba itn...).

V tovrstni turistični dejavnosti bi sodelovali lastniki zidanic, vinogradniki, ki si tega želijo, so podobnega mišljenja, torej tisti, ki jim je pomembna ohranitev te čudovite arhitekturne dediščine in ljudsko izročilo.

#2

VAS PODTURN: UREDITEV VSTOPA V VAS IN SREDIŠČA VASI

Pri urejanju vasi Podturn smo se osredotočili na dva vidika, ki sta se nam zdela ključnega pomena za razvoj vasi in izboljšanje vaškega življenja. Prvi vidik je vzpostavitev novega vaškega jedra, ki je bilo z razširitvijo ceste in rušitvijo dveh trških hiš uničeno, drugi vidik pa je vstop v vas, ki so ga nekoč izrazito zaznamovali kozolci, ki so predstavljali prehod med kmetijskimi površinami, travniki in zgoščeno pozidano vasjo.

Območje izvira Radeščice, ki se nahaja skoraj v središču Podturna je kvaliteten, a žal neizkoriščen potencial tako v smislu prostora za srečevanje in druženje vaščanov, kot prostora, kjer se bi z veseljem ustavil tudi vsak obisokovalec vasi in užival ob vodi in pogledu na travnike in vas. S premostitvijo potoka bi pridobili varnejšo peš povezavo z gasilskim domom in preostankom vasi, ter prijetnejšo sprehajalno pot proti vstopu v Bazo 20 in Kočevski Rog. Prav tako pa bi brv čez Radeščico pomenila oživitev čudovitega naravnega prostora ob izviru in možnost za razvoj manjšega javnega prostora na drugi strani potoka, ki lahko služi kot sodobna alternativa vaškemu jedru. Hiše, ki so bile porušene s širitvijo ceste se interpretira z volumni dreves, ki služijo tudi za zakritje obeh sedaj na cesto odprtih dvorišč in kot naravni element in poletna senca v vasi. Čez vas in brv (ki je lahko poravnana z ulico, ki pelje proti cerkvi) se spelje varnejša pešpot.

Vstop v Podturn iz smeri Sel še danes zaznamuje nekaj kozolcev, ki so ostanki nekoč tradicionalne kulturne krajine tega območja, ki danes v našem območju hitro izginja in izgublja svojo nekdanjo podobo. Tovrstna območja so zanimiva tako iz vidika lokalne identitete kot iz popolnoma gospodarskega, turističnega vidika (ki je na podeželju seveda povezan z lokalno identiteto). Tako želimo ponovno vzpostaviti in redefinirati vstopno območje v Podturn. Kozolce so kot montažno leseno konstrukcijo že v zgodovini večkrat po potrebi prestavljali na različne lokacije. Tako želimo območje ponovno naseliti s kozolci (iz starih posnetkov in na podlagi temeljev nekdanjih konstrukcij lahko razberemo, kje so le-ti v preteklosti stali), kozolcem pa dati novo funkcijo, ki bo pripomogla k turističnem, rekreativnem, gospodarskem razvoju vasi. Eden izmed kozolcev, ki bi ga preselili na to območje je tudi ‘občinski kozolec’, ki stoji v središču Dolenjskih Toplic in bo zaradi izgradnje povezovalne ceste skozi središče v vsakem primeru prestavljen. Območje pred Podturnom bi dopolnili s 4 - 5 kozolci, v katere bi naselili programe, ki se lahko izvajajo sočasno: predstavitev Kočevskega Roga in Baze 20 (tako se oblikuje nova vstopna točka v Kočevski Rog, ki se poveže s pešpotjo čez Radeščico), prostor za rekreacijo in sprostitev, manjši prireditveni prostor (prireditve, predavanje, predstavitve, najem za poroke …), trgovinica z lokalnimi izdelki ipd. Območje med kozolci in vasjo, ki so ga nekoč zaznamovali sadovnjaki, ponovno zasadimo s sadnimi drevesi in med njimi, v manjših gručah uredimo parkirna mesta za obiskovalce. Parkirna mesta se uredijo krajinsko, z veliko zazelenitvami in prostori za piknik, ki si ga lahko obiskovalci pripravijo z razgledom na polja in kozolce Podturna.

Maketo koncepta ureditve si lahko do 15. avgusta ogledate v galeriji KKC Dolenjske Toplice.

#1

PROSTORSKI RAZVOJ DOLENJSKIH TOPLIC: CELOSTNA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA + RAZVOJ NASELIJ IN INFRASTRUKTURE

Dolenjske Toplice imajo veliko število zanimivih točk, tako v kraju samem, kot v bližnji okolici, ki bi se lahko bolje izkoristile v turistične namene. Gre za naravne, zgodovinske in kulturne zanimivosti, razpršene po območju, ki pa med sabo niso povezane v celoto.

Skupina se je osredotočila na širši kontekst občine. Potencial smo prepoznali predvsem v bolj aktivnem tipu turistov, ki radi raziskujejo in preživljajo čas v naravi (peš, kolesarjenje, ob reki … ), kupiti doma pridelane produkte, nekaj dobrega in domačega pojesti, spoznavati zgodovino območja (Kočevski Rog, Auerspergi, toplice, Baza 20 idr.) in uživati v čistem, sproščenem, lepem okolju. Tako smo se odločili, da najprej raziščemo že obstoječe destinacije in poti, jih osmislimo, dopolnimo in povežemo v celoto. Tako nastane mreža destinacij, ki so izrazito vezane na lokalno ponudbo, zgodovino, naravne in kulturne zanimivosti in mreža peš-kolesarskih panoramskih poti, ki zanimivosti nizajo v celoto. 

Najprej smo poiskali regionalne povezave, ki bi to območje vpele v širši kontekst. Gre za peš poti, ki bi delovale kot »peš avtoceste« za pohodnike in predvsem kolesarje. Ena je vsekakor srednjeveška pot (SZ-JV), ki povezuje Žužemberg z Metliko in naprej (z nekaj modifikacijami od Soteske do Podhoste in pri Selah) druga pa je povezava Kočevje - Novo Mesto (JZ-SV). Tako bi se ustvaril križ, ki se seka na edinem mostu čez Radeščico.

Naslednja stopnja je bila v celoto povezati območje obeh dolin. Želeli smo ustvariti krožno pot, ki ne bi bila zahtevna in bi povezala glavne zanimive točke. Pot bi šla tudi mimo območij, kjer se dogajajo določene aktivnosti, ki bi se tako posredno promovirale (padalstvo, motokros, rafting,...) Pot bi sicer služila bolj kot orientir v prostoru z enotno podlago in opremo, sploh bolj radovednim, ki bi vmes osvoji še kakšen vrh, si ogledali kakšen kraj (Dol. Toplice, Podturn, Stara Sela,...), ali pa odkrili še kakšno zanimivost po sekundarnih poteh. Šlo bi za »nadzorovano raziskovanje in odkrivanje« točk v prostoru, ki jih sploh Kočevski Rog premoge ogromno. Bile bi seveda primerno označene v naravi in v vodnikih. Vmes bi se pri lokalnih kmetijah ponujala kosila, če se pa kdo odloči za večdnevno raziskovanje pa tudi prenočišča na kmečkih turizmih, ki bi lahko popotnike z dodatno ponudbo zadržale še za kakšen dan (konjereja, aktivni turizem – pomoč pri opravilih, kulinarična razvajanja...).

Tretja povezava povezuje lokalno območje, predvsem ambiente. Tu ne gre za spoznavanje zanimivosti, gre predvsem za pot, po kateri se uživa, rekreira in druži. Mogoče je ravno zato bolj namenjena prebivalcem, sploh ker se dotakne več vasi, poveže oba pobočja Cvingerja, ki postane kot en park Tivoli. Pot je prava za sprehod s psom, piknik, za druženje ob igrah z žogo,... Gre čez center Dol. Toplic, ob Sušici do Krke (Zelena Katedrala, razna športna igrišča, Poz za zdravje,...), ob Krki do Radeščice (ureditev nabrežij za lažji dostop – kopanje, prostori za piknik), ob Radeščici mimo Meniške vasi, pod Cvingerjem, da se izognemo industrijski coni v Selah in nazaj do Dolenjskih Toplic.

Maketo občine Dolenjske Toplice v merilu 1:2000 si lahko do 15. avgusta ogledate v galeriji KKC Dolenjske Toplice.

#TOPLIŠKI POTENCIALNI TEDEN

V sklopu delavnic smo v Dolenjskih Toplicah gostili študente s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Njihov teden v naši družbi je bil zaznamovan s sedmimi različnimi nalogami, ki so jih reševali skozi teden dni našega gostovanja.

•  7 različnih tematik je sestavljalo in povezovalo tudi nekaj spodaj navedenih vprašanj, ki so postavljali študentom in njihovim mentorjem oporne točke pri razmišljanju in razvijanju ideje, ki bi lahko reševala zastavljeno nalogo.

- Kakšni so že obstoječi potenciali?

- Koncept pristopa k turizmu – na podlagi ciljne publike in lokalnih danosti

- Kulturni, gostinski, rekreativni turizem

- Kako integrirati turizem v vsakodnevno življenje prebivalcev – popestritev lokalnega življenja, infrastruktura, ki služi domačinom in turistom, gospodarstvo

- Kako vključiti turistično infrastrukturo v lokalno podobo, krajino, zgodovino

- Arhitekturne, infrastrukturne in organizacijske pomanjkljivosti 

- Razviti arhitekturni, prostorski, organizacijski pristop, ki bo usmerjal razvoj v prihodnosti

7 NALOG 

• PROSTORSKI RAZVOJ DOLENJSKIH TOPLIC: CELOSTNA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA + RAZVOJ NASELIJ IN INFRASTRUKTURE
• VAS PODTURN: UREDITEV VSTOPA V VAS IN SREDIŠČA VASI
• RAZVOJ TIPOLOGIJ ZA VINOGRADNIŠKI TURIZEM
• KOMPLEKS DVORCA SOTESKA: OBMOČJE GRADU SOTESKA IN PREZENTACIJA RUŠEVIN STARE SOTESKE
• SPANJE V NARAVI (MALA TURISTIČNA INFRASTRUKTURA NA STIKU Z ZELENIM ZALEDJEM DOLENJSKIH TOPLIC)
• UREDITEV NOVE POVEZOVALNE CESTE Z MOSTOM ČEZ SUŠICO IN KROŽIŠČEM
• UREDITEV SREDIŠČA DOLENJSKIH TOPLIC IN OBLIKOVANJE URBANE OPREME

URNIK DELA

Prof. Jurij Kobe s študentkama posluša predstavitev ranča g. Grande.

TTN in Ortofoto Dolenjskih Toplic, ki smo ju uporabljali pri delu.

Eno izmed prizorišč izvajanja delavnic - Hudičev turn.

Oblikovanje konceptov

Na obisku pri g. Grandi.

Na obisku pri g. Grandi.

Pohod po okoliških hribih in zidanicah.

V iskanju stare poti skozi log ob Krki, ki je bila del parkovne ureditve dvorca Soteska.

Miha pri snovanju strategije turističnega razvoja Dolenjskih Toplic.

Vmesna predstavitev v KKC Dolenjske Toplice.

Delovni prostor v Hudičevem turnu.

Delo v Hudičevem turnu.

Članici skupine, ki se ukvarja z razvojem dvorca in parka v Soteski, pri rezanju makete v Hudičevem turnu.

Članice skupine, ki se ukvarja z vinogradniškim turizmom, na svojem delovem mestu v Hudičevem turnu.

Pogovor o turizmu v zidanicah, v Hudičevem turnu.

Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)

Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)

Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)

Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)

Pogovor o razvoju vasi Podturn v t.i. Občinskem kozolcu, v katerem sta svoje koncepte razvijali dve skupini.

Giulia in Alessandro pri pripravah na razrez makete središča Dolenjskih Toplic.

Pogovor z g. Pršino.

Tretje prizorišče za delo je bila galerija KKC.

Debata o razvoju središča Dolenjskih Toplic.

Poskusi in študije peš in kolesarskih poti po občini.

Na obisku pri g. Bučarju.

Pohod po okoliških hribih in zidanicah.

Maketa Soteske v nastajanju.

Raziskovanje spanja v naravi.

Debata o razvoju vasi Podturn v 'Občnskem kozolcu'.