Spregledani potenciali podeželja

#4

KOMPLEKS DVORCA SOTESKA: OBMOČJE GRADU SOTESKA IN PREZENTACIJA RUŠEVIN STARE SOTESKE

Problematike prostora kompleksa dvorca Soteska in njenega bližjega območja smo se lotili v dveh fazah – prva zajema minimalne posege v ruševine, ki so mogoči postopno in z manjšimi sredstvi, druga pa zajema celostno ureditev območja.

Pristop 1

V zasnovi cestne infrastrukture smo se oprli na že obstoječo, ki bi jo primerno uredili in, v primeru da je to potrebno, tudi nadgradili. Ohranili smo vse cestne poti, ki med seboj povežejo pomembne dele Soteske: cerkev sv. Erazma z mrliško vežico, dvorec Soteska s Hudičevim turnom in ruševine Stare Soteske. Zamislili smo si tudi izčiščenje nabrežja reke Krke in oblikovali nastavke infrastrukture za razvoj turizma na njej.

Na področju Hudičevega turna bi vzpostavili povezavo na preteklo obliko vrtu pred samim paviljonom, ki bi s pomočjo košnje ponovno zavzel geometrijsko obliko iz baročnih časov. Severni del obzidja, ki je bil porušen v času razširitve ceste, bi nadomestile z nižjo zasaditvijo tekom le-te.

Kar se tiče gradu in okoliških objektov, bi znotraj samih ruševin postavili lahko, začasno konstrukcijo v gabaritih nekdanjega gradu, ki bi programsko ponujala možnosti razgledne ploščadi, razširitve površin razstavnega depoja, gledališča na prostem in poročnih sprejemov, ki bi potekali v navezavi z obredi v Hudičevem turnu.

Pristop 2

Pri celostni podobi območja Soteska smo se še bolj osredotočili na povezovanje posameznih delov območja med seboj, kar je privedlo do vpeljave nove cestne infrastrukture, ki območje zaobjame in ga s tem bolje poveže. Zamislili smo si dve obvoznici – prva bi potekala severno od dvorca Soteska, kjer bi se zasnovali tudi avtobusna postaja in obračališče, ki bi se navezala tudi na kompleks cerkve sv. Erazma z mrliško vežico. Druga obvoznica bi pa potekla na južnem bregu Krke, ki smo si jo zamislili v dveh različnih rešitvah - pri prvi uporabimo že obstoječo gozdno pot, ki se pri ruševinah Stare Soteske preko mosta poveže s severno obvoznico. Pri drugi rešitvi, pa pot speljemo skozi trenutna poslopja žage, katere dejavnost, v primeru, da je to mogoče, prestavimo drugam, in na njenem mestu osnujemo vstopno točko celotnega območja. Z razvojem mreže pešpoti, ki bi povezovale celotno območje bi ustvarile možnost doživljanja prostora na bolj aktiven način.

V drugi fazi bi nadgradili tudi ureditev nabrežja reke Krke, kjer bi uporabile obstoječi stavbi elektrarne in nekdanje pivovarne za spremljajoč program gradu. Znotraj ruševin gradu bi se dodala stalna konstrukcija, ki bi služila kot prostori hotela, ki bi izkoristil in promoviral naravne danosti okolice – lov, ribolov, gorsko kolesarstvo, splavarstvo, pohodništvo in ostale oblike aktivnega turizma. V objekt, kjer se trenutno nahaja razstavni depo, bi vstavile gostilno z možnostjo poročnih sprejemov. Program bara Turn bi prestavile v nekdanjo pivovarno in trenutni volumen porušili.

Pri svojih zasnovah smo želeli do ruševin pristopiti s spoštovanjem, in jih z oblikovanjem prostora po principih, ki so že veljali nekoč, obuditi in jih tako predstaviti širši javnosti.