#4
KOMPLEKS DVORCA SOTESKA: OBMOČJE GRADU
SOTESKA IN PREZENTACIJA RUŠEVIN STARE SOTESKE
Problematike prostora kompleksa dvorca Soteska in njenega bližjega območja smo se lotili v dveh fazah – prva zajema minimalne posege v ruševine, ki so mogoči postopno in z manjšimi sredstvi, druga pa zajema celostno ureditev območja.
Pristop 1
V zasnovi
cestne infrastrukture smo se oprli na že obstoječo, ki bi jo primerno uredili
in, v primeru da je to potrebno, tudi nadgradili. Ohranili smo vse cestne poti,
ki med seboj povežejo pomembne dele Soteske: cerkev sv. Erazma z mrliško
vežico, dvorec Soteska s Hudičevim turnom in ruševine Stare Soteske. Zamislili
smo si tudi izčiščenje nabrežja reke Krke in oblikovali nastavke infrastrukture
za razvoj turizma na njej.
Na področju
Hudičevega turna bi vzpostavili povezavo na preteklo obliko vrtu pred samim
paviljonom, ki bi s pomočjo košnje ponovno zavzel geometrijsko obliko iz
baročnih časov. Severni del obzidja, ki je bil porušen v času razširitve ceste,
bi nadomestile z nižjo zasaditvijo tekom le-te.
Kar se tiče gradu in
okoliških objektov, bi znotraj samih ruševin postavili lahko, začasno
konstrukcijo v gabaritih nekdanjega gradu, ki bi programsko ponujala možnosti
razgledne ploščadi, razširitve površin razstavnega depoja, gledališča na
prostem in poročnih sprejemov, ki bi potekali v navezavi z obredi v Hudičevem
turnu.
Pristop 2
Pri celostni
podobi območja Soteska smo se še bolj osredotočili na povezovanje posameznih
delov območja med seboj, kar je privedlo do vpeljave nove cestne
infrastrukture, ki območje zaobjame in ga s tem bolje poveže. Zamislili smo si
dve obvoznici – prva bi potekala severno od dvorca Soteska, kjer bi se
zasnovali tudi avtobusna postaja in obračališče, ki bi se navezala tudi na
kompleks cerkve sv. Erazma z mrliško vežico. Druga obvoznica bi pa potekla na
južnem bregu Krke, ki smo si jo zamislili v dveh različnih rešitvah - pri prvi
uporabimo že obstoječo gozdno pot, ki se pri ruševinah Stare Soteske preko
mosta poveže s severno obvoznico. Pri drugi rešitvi, pa pot speljemo skozi
trenutna poslopja žage, katere dejavnost, v primeru, da je to mogoče,
prestavimo drugam, in na njenem mestu osnujemo vstopno točko celotnega območja.
Z razvojem mreže pešpoti, ki bi povezovale celotno območje bi ustvarile možnost
doživljanja prostora na bolj aktiven način.
V drugi fazi bi nadgradili
tudi ureditev nabrežja reke Krke, kjer bi uporabile obstoječi stavbi elektrarne
in nekdanje pivovarne za spremljajoč program gradu. Znotraj ruševin gradu bi se
dodala stalna konstrukcija, ki bi služila kot prostori hotela, ki bi izkoristil
in promoviral naravne danosti okolice – lov, ribolov, gorsko kolesarstvo,
splavarstvo, pohodništvo in ostale oblike aktivnega turizma. V objekt, kjer se
trenutno nahaja razstavni depo, bi vstavile gostilno z možnostjo poročnih
sprejemov. Program bara Turn bi prestavile v nekdanjo pivovarno in trenutni
volumen porušili.
Pri svojih zasnovah smo
želeli do ruševin pristopiti s spoštovanjem, in jih z oblikovanjem prostora po
principih, ki so že veljali nekoč, obuditi in jih tako predstaviti širši
javnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar