S KOLESOM ALI PEŠ PO TOPLICAH

Sistematizacija poti in načrtovanje prostorskih orientirjev

Marko Fišič, Miha Toplišek, Katarina Capuder, Nuša Čepin

Dolenjske Toplice imajo veliko število zanimivih točk, tako v kraju samem, kot v bližnji okolici, ki bi se lahko bolje izkoristile, tako v dobro prebivalcev kot v turistične namene. Gre za naravne, zgodovinske in kulturne zanimivosti, razpršene po območju, ki pa med sabo niso povezane v celoto, ki bi bila privlačnejša za ogled. V skupini smo se osredotočili na širši kontekst občine. Potencial smo prepoznali predvsem v bolj aktivnem tipu turistov, ki radi raziskujejo in preživljajo čas v naravi (peš, kolesarjenje, ob reki … ), kupujejo doma pridelane produkte, nekaj dobrega in domačega pojedo, spoznavatjo zgodovino območja (Kočevski Rog, Auerspergi, toplice, Baza 20 idr.) in uživajo v čistem, sproščenem, lepem okolju. Tako smo se odločili, da najprej raziščemo že obstoječe destinacije in poti, jih osmislimo, dopolnimo in povežemo v celoto. Tako nastane mreža destinacij, ki so izrazito vezane na lokalno ponudbo, zgodovino, naravne in kulturne zanimivosti in mreža peš-kolesarskih panoramskih poti, ki zanimivosti nizajo v celoto. 

V drugem delu smo se lotili konkretnejših projektov. Razvili smo sistem označevanja in oblikovali orientirje, ki bi bili nanizani ob poteh. Kjer so poti prekinjene, vzpostavimo nove povezave. To okrepi mrežo povezav v občini in pripomore k večji povezanosti celote. Kjer je prekinitev reka, predlagamo most. To se zgodi na treh lokacijah: v vasi Podturn, preko reke Radeščica in v mestnem jedru Dolenjskih Toplic. Za tri karakterno sorazmerno različne situacije smo razvili most, ki lahko svoj konstrukcijski sistem prilagodi posameznemu okolju. Most je zgrajen iz lesa, ki ga je v občini v izobilju in se ga danes uporablja premalo. Skozi projekte in izdelke iz lesa bi se ponovno vzpostavila kultura in spoštovanje do tega materiala. Najprej smo poiskali regionalne povezave, ki bi to območje vpele v širši kontekst. Gre za peš poti, ki bi delovale kot »peš avtoceste« za pohodnike in predvsem kolesarje. Ena je vsekakor srednjeveška pot (SZ-JV), ki povezuje Žužemberg z Metliko in naprej (z nekaj modifikacijami od Soteske do Podhoste in pri Selah) druga pa je povezava Kočevje - Novo Mesto (JZ-SV). Tako bi se ustvaril križ, ki se seka na na notranjem obroču. Naslednja stopnja je bila v celoto povezati območje obeh dolin. Želeli smo ustvariti krožno pot, ki ne bi bila zahtevna in bi povezala glavne zanimive točke. Pot bi šla tudi mimo območij, kjer se dogajajo določene aktivnosti, ki bi se tako posredno promovirale (padalstvo, motokros, rafting,...) Pot bi sicer služila bolj kot orientir v prostoru z enotno opremo, sploh bolj radovednim, ki bi vmes osvoji še kakšen vrh, si ogledali kakšen kraj (Dol. Toplice, Podturn, Stara Sela,...), ali pa odkrili še kakšno zanimivost po sekundarnih poteh. Šlo bi za »nadzorovano raziskovanje in odkrivanje« točk v prostoru, ki jih sploh Kočevski Rog premoge ogromno. Bile bi seveda primerno označene v naravi in v vodnikih. Vmes bi se pri lokalnih kmetijah ponujala kosila, če se pa kdo odloči za večdnevno raziskovanje pa tudi prenočišča na kmečkih turizmih, ki bi lahko popotnike z dodatno ponudbo zadržale še za kakšen dan (konjereja, aktivni turizem – pomoč pri opravilih, kulinarična razvajanja...).

Brv ob izviru Radeščice

Nov javni prostor v vasi Podturn

Nova brv omogoča srečevanje in posedanje z razgledom na izvir Radeščice. Tako se pešči in kolesarji izognejo nevarnemu cestnemu ovinku, namenjenemu izključno motornemu prometu. Inovativna lesena konstrukcija omogoča lepši pogled na izvir, saj se mu prilagodi z delno odprto in nagnjeno ograjo.

Umestitev brvi v Podturnu

Vzdolžni in prečni prerez

Brv pri Rački

Trg nad vodo in premostitev Sušice pri gostilni Račka 

Most v centru Dolenjskih Toplic pri gostilni Račka je zanimiv zato, ker predstavlja trg nad vodo. Nosilec v višini sedala ga loči na dva dela, enega namenjenega posedanju, kamor se lahko razširi tudi gostilniška dejavnost, drugi del pa je namenjen pešcem in kolesarjem.

Umestitev brvi v Dolenjskih Toplicah

Vzdolžni prerez

Prečni prerez

Loška promenada

Loška promenada s ploščadmi na Krki in premostitvijo Radeščice

Ponovno vzpostavljena pešpot skozi log dvorca Soteska z iztekom ob Krki, kamor pridemo čez predvideno novo brv. Ob Krki bi se naredile tudi lesene plavajoče ploščadi, ki bi omogočile dostop do danes nedostopne in zaraščene struge.

Potek sprehajalne poti od Podturna ob Krki, skozi log, preko Radeščice in naprej ...

Umestitev brvi čez Radeščico in ploščadi na Krki

Tloris ploščadi na Krki in brvi čez Radeščico

Prerez skozi eno izmed ploščadi na Krki

Vzdolžni in prečni prerez skozi brv na Radeščici

PODTURN KOT IZHODIŠČE

Prilagoditev kozolcev sodobnemu času

Andraž Gorup, Nuša Zupanc

Pogled na vstopno območje v Podturn

Kozolce sva opremila z novimi programi in jih postavila v zaledje vasi, služijo novemu prostoru za taborjenje. Obiskovalec tako biva v Podturnu, čez dan pa razi- skuje okolico. Do prostora za taborjenje dostopamo po obstoječi cesti v Podturn. 

Nastanejo različni scenariji:

- obiskovalec si pozimi izposodi opremo za smučarski tek in ob novi urejeni poti teče do proge v Gričicah,

- poleti se obiskovalec nameni na Kolpo. Izposodi si kolo in se iz Podturna odpravi do reke,

- nova lesena dvignjena pot sledi Črmošnjici in je dostopna za sprehod tudi v poplavnih obdobjih.

Pomembne točke v prostoru

Situacija in prerez skozi novo vstopno območje v Podturn in Kočevski rog

Tlorisi novih možnosti za programe v praznih kozolcih

NOVA TOPLIŠKA VEDUTA

Most na severni obvozni cesti

Romina Čotar, Marina Lovrić in Jure Ule

Aksonometrična shema novega mostu na severni obvozni cesti

Pristop k nalogi je bil v prvem delu analitičen. Pri tem smo si pomagali s sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti, ki so vsebovali tudi analize vseh možnih tras za obvoznico, ki bi razbremenila Dolenjske toplice.  Pri odločanju smo morali upoštevati različne faktorje. Nova obvoznica je tako morala čimbolj razbremeniti promet skozi center Dolenjskih Toplic, obenem pa sama po sebi ne sme predstavljati motečega elementa na mestu skozi katerega bo speljana. Pri tem je potrebno izpostaviti predvsem bližino osnovne šole in pa zgodovinske meje starega zdraviliškega parka, ki naj bi ostale v čimvečji meri neokrnjene. Izbrana trasa predstavlja najboljši kompromis. Kljub temu, da poteka relativno blizu šole je za maksimalno varnost otrok poskrbljeno z ureditvijo enosmernega prometa pred samo šolo, ki se nato nekoliko nižje priključi obvoznici v krožišču. Poleg tega pa so otroci fizično ločeni od prometa s podhodom, ki potuje pod krožiščem in se nato pod viaduktom priključi v pešpot, ki se vije pod njim. S tem se poleg avtomobilske prometne povezanosti bistveno skrajša tudi pot od mestnega središča k šoli. Poleg vsega tega pa smo bili sposobni zagotoviti tudi minimalno križanje z zgodovinskimi mejami parka.

Shema variantnih tras obvozne ceste

Novi most nudi možnost za varno pot v šolo in razglede na Dolenjske Toplice

Umestitev novega mostu v okviru obvozne ceste

Prerez skozi most in pogled na Dolenjske Toplice

Prikaz koncepta konstrukcije mostu z obešeno potjo za pešce

Pogled na most in Dolenjske Toplice v ozadju

ZELENA ŽILA

Ideje za razvoj središča Dolenjskih toplic

Alessandro De Ioannon, Barbara Logar, Giulia Sgrò

Volumenska in programska zgostitev središča kraja - poiskati želimo območja, kjer predlagamo zgostitev tako v programskem kot v volumenskem smislu. V programskem smislu v kraju manjkajo centralne dejavnosti, kot so večja trgovina, pekarna, tržnica s pridelki, lekarna, mladinski center ipd., ki jih želimo umestiti v nov volumen, predvidoma na območju med Zdraviliškim trgom in Sušico (danes stoji tam že Pošta). Prav tako se pojavlja izrazita potreba po domu za ostarele, za katerega pa menimo, da ga ni potrebno umeščati izven kraja, kjer so starejši ljudje izolirani od vsakodnevnega dogajanja v kraju, ampak lahko zanj najdemo primerno lokacijo bližje središču kraja. Raziskujemo možnosti za umestitev doma upokojencev na območje sedanjega makadamskega parkirišča za Sokolskim trgom, v okljuku Sušice, na JV robu središča kraja; raziskujemo tudi možnosti za tovrsten program na severu kraja, na stiku med zdraviliškim parkom, večjim parkiriščem, ki priprada zdravilišču in Sušico.

Predlagamo ponovno vzpostavitev ene izmed osi kraja, sprehajalne poti, ki se skozi park ob Balnei, od bazenov, skozi zdraviliški trg zaokroži na Sokolskem trgu in nadaljuje skozi KKC proti sušici. Tako predlagamo rušitev obstoječega paviljona na Zdraviliškem trgu in parkovno ureditev trga, nadomestitev volumna na krajši, vzhodni strani trga z večjim volumnom, ki zaokroži trg in posnema tudi izvorno idejo zdraviliškega trga ter nov, širši most, ki v osi premošča Sušico in postane tudi nov javni prostor nad potokom. Sitarjeva hiša ob mostu postane središče kulinarike topliške doline,  z zunanjim odrom za prireditve in druženje. Os se z novo ureditvijo nadaljuje skozi javni parter KKC-ja in se izteče v novi ureditvi na drugi strani in novi brvi čez Sušico.

Struga Sušice danes razpolavlja kraj na dva dela - z novimi ureditvami želimo, da postane zeleni javni prostor, namenejn vsem, domačinom in obiskovalcem, ki povezuje središče z okoliško pokrajino in hkrati zveže oba bregova kraja. Ob in po pretežno suhem delu struge Sušice želimo speljati sprehajalno pot z lesenimi brvmi, ki bodo omogočile že sedaj nujne povezave med bregovoma. Ohranja se naravna pojavnost struge, uredi se prostore za sedenje in igro. Tako v središče pripeljemo naravo in spontan javni prostor, ki ga lahko uporabljajo tako domačini kot prebivalci.
Raziskujemo tudi možnosti vzpostavitve bojšega omrežja javnega prometa, ukinitev avtomobilskega prometa v delu središča, ki bo omogočena z izgradnjo nove povezovalne ceste, možnosti boljšega povezovanja kraja z zdraviliško dejavnostjo, načine za prezentacijo starega obrambnega zidu okoli cerkve s pred kratkim odkritimi ostaniki obrambnega stolpa, ponovno vzpostavitev podobe prvotnih zdraviliških bazenov, ki se nahajajo neposredno nad izviri termalne vode in so danes predelani in del kompleksa zdravilišča idr.

Središče Dolenjskih Toplic z novim odrom, mostom in ureditvami ob Sušici

Predlog sanacije fasade dela zdraviliškega kompleksa, ki meji na Sokolski trg

Prerez skozi Sokolski trg s prikazom novega odra, mostu, dostopa do Sušice
in fasade zdraviliškega kompleksa 

Prikaz Sokolskega trga z novim odrom

Maketa predloga novega odra na Sokolskem trgu

Maketa predloga novega odra na Sokolskem trgu

MED TRTAMI

Turizem v zidanicah

Tanja Kožuh, Metka Lozej, Eva Mavsar, Vesna Perovnik 

Poenotenje podobe že
obstoječih novejših zidanic

Katalog možnih variacij fasadnih preoblek

Vinorodna krajina je ena izmed prepoznavnejših podob območja Dolenjskih toplic. Griči z vinogradi, ki po večini niso namenjeni pridelavi večjih količin vina, temveč služijo za lastno porabo, hranijo prav poseben zaklad: svojo avtohtono arhitekturno dediščino – dolenjsko zidanico. Zidanice že stoletja vinogradnikom služijo za shranjevanje  in pridelavo vina. Kletni del je kamnit, vkopan v zemljo, s čimer pripomore k vlažnosti in hladnemu prostoru, pomembnima dejavnikoma za uspešno vinarjenje. Podstrešni del je lesen, na zunaj obit z lesenimi deskami, ki daje prednjemu delu   zidanice skupaj s kamnitim značilno grafično zunanjo podobo, strešna kritina pa je največkrat betonska ali opečnata. Kletni del je brez odprtin, z izjemo ene ali dveh ozkih niš, ki služita prezračevanju in odvajanju vlage. Marsikatera zidanica dandanes ne služi več prvotnemu namenu. Ljudje ne obdelujejo vinogradov v taki meri, kot so jih včasih. Zgodi se, da je tradicionalna zidanica žrtev časa ali pa nepremišljene prenove, ki se velikokrat konča s celotno porušitvijo te avtohtone slovenske  tipologije. Turizem v zidanicah, kot si ga predstavljamo, bi v veliki meri ponudil stik z naravo, avtohtonim in tradicijo, izogibal bi se površinskemu, masovnemu. Ker zidanice niso v vsakodnevni uporabi, vidimo priložnost za njihove lastnike, da razvijejo to postransko dejavnost kot dodatek k njihovim vsakdanjim dejavnostim, hkrati pa ljudem ponudijo vpogled v njihov način življenja, dela, kraja, navade. V tovrstni turistični dejavnosti bi sodelovali lastniki zidanic. Vinogradniki, ki si tega želijo, so podobnega mišljenja - torej tisti, ki jim je pomembna ohranitev te čudovite arhitekturne dediščine in ljudsko izročilo.

Glavni koncept tega projekta je ohranjanje tradicionalnih arhitekturnih elementov in materialov. Zato smo se pri rešitvah osredotočili na uporabo le-teh. Tri značilne oblike zidanic, na katere naletimo na dolenjskih gričih, smo priredile v skladu z našim konceptom. Pri spoznavanju in načrtovanju tipologij za vinogradniški turizem, smo ugotovile, da tradicionalna zidanica, za potrebe turizma, potrebuje dodaten objekt. V njem bi se nahajala kuhinja in sanitarije. Zidanico smo priredile na tri načine, ki jih definira posnemanje določenih arhitekturnih elementov. To so trta, zid-škarpa in sama zidanica. S pomočjo le-teh smo dodani objekt umestile v vinogradniško okolje. Pri adaptacijah smo uporabile les in kamen.

Z isto mislijo smo se lotile tudi predelave tipskih in novejših zidanic. Glavni problem vidimo v njihovi velikosti. Z uporabo prej navedenih elementov smo želele doseči poenotenje zidanic v pokrajini in spomniti na tradicijo.

TRTA:  Steklen objekt, zlit z okolico in obdan s trto. 

Tloris ureditve obstoječe zidanice in novega servisa

Prerez skozi steklen servisni del

Pogled na zidanico s steklenim servisom 

Pogled na zidanico

ZID:  strm teren preoblikovan z zidovi, v katere je umeščen servisni del.

Tloris zidanice s servisnim dodatkom

Obstoječa zidanica s servisom, skritim v steno

Prerez skozi servisni del

Pogled na zidanico s servisom

DUPLIKATI :  obstoječa zidanica dobi dvojnico, v kateri je umeščen bivalni del. 

Tloris zidanice s podvojenim volumnom

Prerez skozi obstoječi in novi del kompleksa