Spregledani potenciali podeželja: MED TRTAMI

Turizem v zidanicah

Tanja Kožuh, Metka Lozej, Eva Mavsar, Vesna Perovnik

Poenotenje podobe že
obstoječih novejših zidanic

Katalog možnih variacij fasadnih preoblek

Vinorodna krajina je ena izmed prepoznavnejših podob območja Dolenjskih toplic. Griči z vinogradi, ki po večini niso namenjeni pridelavi večjih količin vina, temveč služijo za lastno porabo, hranijo prav poseben zaklad: svojo avtohtono arhitekturno dediščino – dolenjsko zidanico. Zidanice že stoletja vinogradnikom služijo za shranjevanje in pridelavo vina. Kletni del je kamnit, vkopan v zemljo, s čimer pripomore k vlažnosti in hladnemu prostoru, pomembnima dejavnikoma za uspešno vinarjenje. Podstrešni del je lesen, na zunaj obit z lesenimi deskami, ki daje prednjemu delu zidanice skupaj s kamnitim značilno grafično zunanjo podobo, strešna kritina pa je največkrat betonska ali opečnata. Kletni del je brez odprtin, z izjemo ene ali dveh ozkih niš, ki služita prezračevanju in odvajanju vlage. Marsikatera zidanica dandanes ne služi več prvotnemu namenu. Ljudje ne obdelujejo vinogradov v taki meri, kot so jih včasih. Zgodi se, da je tradicionalna zidanica žrtev časa ali pa nepremišljene prenove, ki se velikokrat konča s celotno porušitvijo te avtohtone slovenske tipologije. Turizem v zidanicah, kot si ga predstavljamo, bi v veliki meri ponudil stik z naravo, avtohtonim in tradicijo, izogibal bi se površinskemu, masovnemu. Ker zidanice niso v vsakodnevni uporabi, vidimo priložnost za njihove lastnike, da razvijejo to postransko dejavnost kot dodatek k njihovim vsakdanjim dejavnostim, hkrati pa ljudem ponudijo vpogled v njihov način življenja, dela, kraja, navade. V tovrstni turistični dejavnosti bi sodelovali lastniki zidanic. Vinogradniki, ki si tega želijo, so podobnega mišljenja - torej tisti, ki jim je pomembna ohranitev te čudovite arhitekturne dediščine in ljudsko izročilo.

Glavni koncept tega projekta je ohranjanje tradicionalnih arhitekturnih elementov in materialov. Zato smo se pri rešitvah osredotočili na uporabo le-teh. Tri značilne oblike zidanic, na katere naletimo na dolenjskih gričih, smo priredile v skladu z našim konceptom. Pri spoznavanju in načrtovanju tipologij za vinogradniški turizem, smo ugotovile, da tradicionalna zidanica, za potrebe turizma, potrebuje dodaten objekt. V njem bi se nahajala kuhinja in sanitarije. Zidanico smo priredile na tri načine, ki jih definira posnemanje določenih arhitekturnih elementov. To so trta, zid-škarpa in sama zidanica. S pomočjo le-teh smo dodani objekt umestile v vinogradniško okolje. Pri adaptacijah smo uporabile les in kamen.

Z isto mislijo smo se lotile tudi predelave tipskih in novejših zidanic. Glavni problem vidimo v njihovi velikosti. Z uporabo prej navedenih elementov smo želele doseči poenotenje zidanic v pokrajini in spomniti na tradicijo.