sreda, 23. julij 2014


Predlog ureditve si v maketi lahko do 15. avgusta ogledate v galeriji KKC Dolenjske Toplice.

Naloga se ukvarja s preučevanjem možnosti za izgranjo obvoznice, ki bo razbremenila promet skozi središče kraja Dolenjske Toplice. Pri tem se osredotočamo na rešitve, ki minimalno posegajo v območje zgodovinskega parka z bogatim rekreacijskim potencialom, ki je bil nekoč pomemben del toplic, danes pa je slabo vzdrževan, skozenj je načrtovana povezovalna cesta. Ukvarjamo se s preveritvami in iskanjem rešitve za obvoznico, ki bi bila najbolj ustrezna oz. upoštevala vse pogoje, tako zgodovinske meje parka, varnost otrok (bližina šole), želje investitorja... Naše raziskave in začetni predlogi so izhajali iz občinskega prostorskega načrta. Trasa obvoznice na tem načrtu poteka po že obstoječi cesti. Zaradi prevelike in preobsežne investicije prvotne variante, smo preverili še druge predhodno predlagane trase. Pridobili smo predloge za 9 različnih možnih tras obvoznice med katerimi je tudi trenutno sprejeta varianta. Ta predstavlja sicer finančno najmanjši zalogaj, a ne upošteva zgodovinskih meja parka in tako vanj grobo posega s čimer uničuje bogato naravno dediščino več kot 100 let starega gozdnega parka, ki predstavlja zeleno oazo neposredno ob mestnem središču.




Po izčrpnem preučevanju variant in debati smo se odločili poiskati boljšo rešitev, ki bi upoštevala zgodovinsko mejo parka, obenem pa bi zadostila tudi vsem ostalim pogojem vključno z čim manjšim stroškom investicije. Trenutna iz naše strani predlagana trasa poteka ob zahodnem robu parkirišča term in se nato dviga z viaduktom, ki sledi gozdni meji parka, do novega krožišča, ki bi bil situiran nižje od obstoječe ceste, ki bi se spremenila v zasebni dovoz do osnovne šole, s čimer bi obvoznico fizično odmaknili od šole kar bi zagotovilo varnost otrok. Vse obstoječe in nove prometnice bile bi priključene na krožišče. Ta rešitev v veliki meri izpolnjuje vse pogoje in zdi nam se da se izgradnja viadukta, ob primerni izvedbi ne pomeni nujno nekaj slabega, temveč lahko postane nova atrakcija Dolenjskih Toplic, ki bi ponujala novo veduto na kraj.



Makete primerov in pristopov k različnim bivalnim enotam glede na lokacijo in naravni kontekst si lahko do 15. avgusta ogledate v galeriji KKC Dolenjske Toplice.

#3
RAZVOJ TIPOLOGIJ ZA VINOGRADNIŠKI TURIZEM



Turizem v zidanicah ponuja kulturno pestrost in raznolikost vinogradniškega sveta. Vinogradniška pokrajina z zidanicami in hrami je posebnost tega območja ter ključna priložnost za razvoj turizma. Ker se zidanic ne uporablja vsak dan, bi bila to edinstvena priložnost, da se preuredi program in ustvari novo ponudbo za turiste. Menimo, da bi to dalo kraju dodatno vrednost. V tujini, pa tudi že ponekod po Sloveniji, se uspešno izvaja tudi aktivni turizem, kjer obiskovalci sodelujejo pri običajih, navadah, opravilih domačinov. So v tesnem stiku z okoljem, v katerega pridejo na počitnice ali oddih. Zanimiv primer so vsakoletna nabiranja mandarin v dolini Neretve. Znano je, da so ljudje za tako izkušnjo pripravljeni tudi plačati.


Zidanica je po našem mnenju pomembna arhitekturna zapuščina in je posebnost tega območja. V tednu, ki smo ga preživeli v Dolenjskih toplicah, je naša skupina študentk spoznavala tradicijo zidanic. Povezovale smo se z lokalnimi vinogradniki in analizirale tradicionalno zidanico. Te analize so nam pomagale pri razvoju in preureditvi programa za možno turistično ponudbo.





Pri zasnovi nove tipologije smo se osredotočale na ohranjanje določenih obstoječih značilnosti. Da se obdržijo določene oblike, gabariti, da se ohranja avtohtonost in pristnost. Zato bi tudi vinogradniki, ki bi se odločili za oddajanje zidanic, morali imeti podobno vizijo. Menimo, da bi taka turistična ponudba pritegnila ljudi, ki iščejo neko avtohtonost, pristnost, stik z naravo, mir... Ker pa taka oblika turizma pritegne zelo specifično skupino ljudi, ne pričakujemo, da bi se razvila v turizem namenjen množicam.

Program za vinogradniški turizem delimo v našem primeru na dva tipa: aktivno participacijski (obiskovalec je del procesa obdelave vinograda in pridelave vina, se izobražuje, ima stik s pristnim, domačim, tradicionalnim,...) in rekreativno meditativni (obiskovalec biva v zidanici med vinogradi, se udejstvuje aktivnosti po celotnem območju občine...). V prvem primeru kletni prostor služi prvotnemu namenu, to je pridelavi in shranjevanju vina, orodij ... V drugem se prilagodi potrebam rekreativno meditacijskega turizma (npr. družabni prostor, delovni prostor ipd.) Podstrešni del je načeloma v obeh primerih namenjen spanju. Dodatne mini enote po potrebah obeh tipov zidanic (npr. servisni del, shramba, dodatni spalni del, dodatni družabni prostor, dnevni del, shramba itn...).

V tovrstni turistični dejavnosti bi sodelovali lastniki zidanic, vinogradniki, ki si tega želijo, so podobnega mišljenja, torej tisti, ki jim je pomembna ohranitev te čudovite arhitekturne dediščine in ljudsko izročilo.




#1
PROSTORSKI RAZVOJ DOLENJSKIH TOPLIC: CELOSTNA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA + RAZVOJ NASELIJ IN INFRASTRUKTURE



Dolenjske Toplice imajo veliko število zanimivih točk, tako v kraju samem, kot v bližnji okolici, ki bi se lahko bolje izkoristile v turistične namene. Gre za naravne, zgodovinske in kulturne zanimivosti, razpršene po območju, ki pa med sabo niso povezane v celoto.

Skupina se je osredotočila na širši kontekst občine. Potencial smo prepoznali predvsem v bolj aktivnem tipu turistov, ki radi raziskujejo in preživljajo čas v naravi (peš, kolesarjenje, ob reki … ), kupiti doma pridelane produkte, nekaj dobrega in domačega pojesti, spoznavati zgodovino območja (Kočevski Rog, Auerspergi, toplice, Baza 20 idr.) in uživati v čistem, sproščenem, lepem okolju. Tako smo se odločili, da najprej raziščemo že obstoječe destinacije in poti, jih osmislimo, dopolnimo in povežemo v celoto. Tako nastane mreža destinacij, ki so izrazito vezane na lokalno ponudbo, zgodovino, naravne in kulturne zanimivosti in mreža peš-kolesarskih panoramskih poti, ki zanimivosti nizajo v celoto. 



Najprej smo poiskali regionalne povezave, ki bi to območje vpele v širši kontekst. Gre za peš poti, ki bi delovale kot »peš avtoceste« za pohodnike in predvsem kolesarje. Ena je vsekakor srednjeveška pot (SZ-JV), ki povezuje Žužemberg z Metliko in naprej (z nekaj modifikacijami od Soteske do Podhoste in pri Selah) druga pa je povezava Kočevje - Novo Mesto (JZ-SV). Tako bi se ustvaril križ, ki se seka na edinem mostu čez Radeščico.




Naslednja stopnja je bila v celoto povezati območje obeh dolin. Želeli smo ustvariti krožno pot, ki ne bi bila zahtevna in bi povezala glavne zanimive točke. Pot bi šla tudi mimo območij, kjer se dogajajo določene aktivnosti, ki bi se tako posredno promovirale (padalstvo, motokros, rafting,...) Pot bi sicer služila bolj kot orientir v prostoru z enotno podlago in opremo, sploh bolj radovednim, ki bi vmes osvoji še kakšen vrh, si ogledali kakšen kraj (Dol. Toplice, Podturn, Stara Sela,...), ali pa odkrili še kakšno zanimivost po sekundarnih poteh. Šlo bi za »nadzorovano raziskovanje in odkrivanje« točk v prostoru, ki jih sploh Kočevski Rog premoge ogromno. Bile bi seveda primerno označene v naravi in v vodnikih. Vmes bi se pri lokalnih kmetijah ponujala kosila, če se pa kdo odloči za večdnevno raziskovanje pa tudi prenočišča na kmečkih turizmih, ki bi lahko popotnike z dodatno ponudbo zadržale še za kakšen dan (konjereja, aktivni turizem – pomoč pri opravilih, kulinarična razvajanja...).



Tretja povezava povezuje lokalno območje, predvsem ambiente. Tu ne gre za spoznavanje zanimivosti, gre predvsem za pot, po kateri se uživa, rekreira in druži. Mogoče je ravno zato bolj namenjena prebivalcem, sploh ker se dotakne več vasi, poveže oba pobočja Cvingerja, ki postane kot en park Tivoli. Pot je prava za sprehod s psom, piknik, za druženje ob igrah z žogo,... Gre čez center Dol. Toplic, ob Sušici do Krke (Zelena Katedrala, razna športna igrišča, Poz za zdravje,...), ob Krki do Radeščice (ureditev nabrežij za lažji dostop – kopanje, prostori za piknik), ob Radeščici mimo Meniške vasi, pod Cvingerjem, da se izognemo industrijski coni v Selah in nazaj do Dolenjskih Toplic.


Maketo občine Dolenjske Toplice v merilu 1:2000 si lahko do 15. avgusta ogledate v galeriji KKC Dolenjske Toplice.
#TOPLIŠKI POTENCIALNI TEDEN

V sklopu delavnic smo v Dolenjskih Toplicah gostili študente s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Njihov teden v naši družbi je bil zaznamovan s sedmimi različnimi nalogami, ki so jih reševali skozi teden dni našega gostovanja.
  •  7 različnih tematik je sestavljalo in povezovalo tudi nekaj spodaj navedenih vprašanj, ki so postavljali študentom in njihovim mentorjem oporne točke pri razmišljanju in razvijanju ideje, ki bi lahko reševala zastavljeno nalogo.

- Kakšni so že obstoječi potenciali?
- Koncept pristopa k turizmu – na podlagi ciljne publike in lokalnih danosti
- Kulturni, gostinski, rekreativni turizem
- Kako integrirati turizem v vsakodnevno življenje prebivalcev – popestritev lokalnega življenja, infrastruktura, ki služi domačinom in turistom, gospodarstvo
- Kako vključiti turistično infrastrukturo v lokalno podobo, krajino, zgodovino
- Arhitekturne, infrastrukturne in organizacijske pomanjkljivosti 
- Razviti arhitekturni, prostorski, organizacijski pristop, ki bo usmerjal razvoj v prihodnosti



7 NALOG 
  • PROSTORSKI RAZVOJ DOLENJSKIH TOPLIC: CELOSTNA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA + RAZVOJ NASELIJ IN INFRASTRUKTURE
  • VAS PODTURN: UREDITEV VSTOPA V VAS IN SREDIŠČA VASI
  • RAZVOJ TIPOLOGIJ ZA VINOGRADNIŠKI TURIZEM
  • KOMPLEKS DVORCA SOTESKA: OBMOČJE GRADU SOTESKA IN PREZENTACIJA RUŠEVIN STARE SOTESKE
  • SPANJE V NARAVI (MALA TURISTIČNA INFRASTRUKTURA NA STIKU Z ZELENIM ZALEDJEM DOLENJSKIH TOPLIC)
  • UREDITEV NOVE POVEZOVALNE CESTE Z MOSTOM ČEZ SUŠICO IN KROŽIŠČEM
  • UREDITEV SREDIŠČA DOLENJSKIH TOPLIC IN OBLIKOVANJE URBANE OPREME
URNIK DELA


Prof. Jurij Kobe s študentkama posluša predstavitev ranča g. Grande.

TTN in Ortofoto Dolenjskih Toplic, ki smo ju uporabljali pri delu.

Eno izmed prizorišč izvajanja delavnic - Hudičev turn.


Oblikovanje konceptov

Na obisku pri g. Grandi.

Na obisku pri g. Grandi.



Pohod po okoliških hribih in zidanicah.


V iskanju stare poti skozi log ob Krki, ki je bila del parkovne ureditve dvorca Soteska.


Miha pri snovanju strategije turističnega razvoja Dolenjskih Toplic.

Vmesna predstavitev v KKC Dolenjske Toplice.

Delovni prostor v Hudičevem turnu.

Delo v Hudičevem turnu.
Članici skupine, ki se ukvarja z razvojem dvorca in parka v Soteski, pri rezanju makete v Hudičevem turnu.

Članice skupine, ki se ukvarja z vinogradniškim turizmom, na svojem delovem mestu v Hudičevem turnu.

Pogovor o turizmu v zidanicah, v Hudičevem turnu.


Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)
Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)
Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)
Večerni pogovori s strokovnjaki iz področja turizma (1.7., Hudičev turn)

Pogovor o razvoju vasi Podturn v t.i. Občinskem kozolcu, v katerem sta svoje koncepte razvijali dve skupini.

Giulia in Alessandro pri pripravah na razrez makete središča Dolenjskih Toplic.

Pogovor z g. Pršino.

Tretje prizorišče za delo je bila galerija KKC.



Debata o razvoju središča Dolenjskih Toplic.

Poskusi in študije peš in kolesarskih poti po občini.






Na obisku pri g. Bučarju.

Pohod po okoliških hribih in zidanicah.






Maketa Soteske v nastajanju.






Raziskovanje spanja v naravi.

Debata o razvoju vasi Podturn v 'Občnskem kozolcu'.